Sprememba glede na 31. 12. 2024: krave dojilje ▼ −67 / −1,3 % (prej 5.215), živali skupaj ▼ −123 / −1,1 % (prej 11.643).
Hereford se je razvil v 18. stoletju v grofiji Hereford na zahodu Anglije, kjer so iz lokalnega goveda vzredili hitro dozorevajoče mesno govedo, ki dobro izkorišča pašno travo. Rodovniška knjiga je bila odprta leta 1846, danes pa je hereford razširjen na vseh celinah. Poleg rogate oblike je zelo razširjen tudi brezrogi hereford.
Pasma je srednje velika, s temno rdečo dlako; glava, spodnji del vratu, trebuh, konec repa in spodnji del nog so beli. Herefordi so prijazni in z njimi je enostavno ravnati, telitve so praviloma lahke, krave dojilje pa so skrbne matere, ki dolgo ostanejo v čredi. Pasma dobro prenaša hladno podnebje ter je primerna za celoletno rejo na prostem in ekstenzivno pašo, tudi za vzdrževanje polnaravnih travišč.
Meso herefordov je sočno in dobro marmorirano. Pri mladih živalih se maščoba nalaga razmeroma zgodaj, zato je treba pri pitanju spremljati intenzivnost krmljenja in starost ob zakolu. Pri križanju hereford potomcem prenese mirno naravo in dobro izkoriščanje krme.
Prvi herefordi so v Estonijo prišli leta 1978, ko so iz Belorusije in Marijske avtonomne republike pripeljali mlado govedo v sovhoza Võru in Sõrve. Za začetek sodobne vzreje velja leto 1994, ko so na Finskem kupili prve telice; plemenske bike so pozneje uvozili iz Finske, Švedske, Danske in Madžarske.
Osnovni podatki
- Izvor: Anglija, Herefordshire
- Telesna masa: krave 550–750 kg, biki 800–1100 kg
- Barva: temno rdeča z belo glavo in trebuhom; rogat ali brezrog
- Prednosti: lahka telitev, mirna narava, odpornost, dobro izkoriščanje voluminozne krme
- V Estoniji od: 1978 (sodobna vzreja od leta 1994)



